Prav je, da obdelamo nekaj vprašanj v zvezI z gnojenjem na vrtu in sadovnjaku. Tako se bomo lažje odločili kaj je najboljše za naš vrt. S tem bomo manj pod vplivom novinarjev in trgovcev.
Še vedno smo priča dilemam okoli uporabe gnojil. Naj uporabimo hlevski gnoj, mineralno gnojilo, organsko gnojilo v obliki pelet ali pa kar kompost. Je to dobro in pravilno? So mineralna gnojila resnično škodljiva? Razčlenili bomo posamezno področje, da bomo bolje razumeli vsako izmed zgoraj navedenih vrst, saj nas novinarji in tudi drugi strokovnjaki pogosto popolnoma prestrašijo in zmedejo.
Pravo gnojilo omogoča dober pridelek!
ORGANSKA GNOJILA - HLEVSKI GNOJ
Pod tem pojmom razumemo vse vrste živalskih iztrebkov. Bogatejši med njimi je kokošji gnoj, ker vsebuje vse tri osnovne gnojilne elemente (dušik, fosfor in kalij) NPK in nekaj mikrohranil. Ostala gnojila te vrste so bolj siromašna in ne dajejo popolnega gnojenja (približno tako kot ričet brez mesa - to je moja prispodoba).
Najpomembnejše je, da uporabimo gnoj živali, ki so bile krmljene z neškropljeno krmo in tako ne vsebujejo pesticidov. Žal pa tega ne moremo vedeti in ponavadi je briketiran hlevski gnoj proizveden iz industrijske masovne reje, kjer pa skoraj sigurno uporabljajo hrano iz monokulturne pridelave, katere škropljenje je ponavadi nujno potrebno (koruza, pšenica).
Ta gnojila običajno vsebujejo največ dušika. Rastline dobro rastejo in včasih tudi zdivjajo ter so neodporne na bolezni, lom, gnitje, poleganje. Zemlja se posledično siromaši na kaliju, fosforju in magneziju, zato pridelek prične padati. Rešitev je kombinacija gnojenja tako, da dognojujemo s sadjarsko vrtnarskim gnojilom npr.: NPK 6-28-28+Magnezij in Bor enkrat letno. Prav priročen je v tem primeru "Vrtnarček" sadjarsko vrtnarsko gnojilo.
BRIKETIRANA ORGANSKA GNOJILA
V tej obliki najdemo gnojila pridobljena na več načinov. Od tega je odvisna tudi kvaliteta in vsebnost koristnih hranljivih snovi. Na trgu pri nas so uveljavljena naslednja gnojila: Bioorganik, organo, biosol, biogrena in druge. Kot osnova za orientacijo nam služi sestava teh gnojil, ki se giblje od najvišjih vsebnosti dušika do 5 %, fosforja do 3% in kalija 1-3 %. Nekatera od teh gnojil vsebujejo samo ta hranila. Dve izmed njih pa vsebujeta še magnezij in kalcij. Samo eno gnojilo pa vsebuje tudi zadostno količino železa, bora, cinka, bakra. Le-to vsebuje tudi enkrat večjo količino kalcija do 18 %, zato z njegovo uporabo ni potrebno dodatno apnenje in uporaba kamninske moke. Slednje ima tudi pri preizkusu izkazano najboljšo rast in vitalnost z močnejšim koreninskim sistemom. Odganja tudi polže in ima najmanj odmrlih rastlin. Poznamo ga pod imenom BIOORGANIK. Ugotovili smo, da je tudi cenovno med najugodnejšimi. Izkazal se je pri vzgoji paradižnika, paprike in drugih vrtin. Poizkus smo naredili tudi na okrasnem cvetju. Zelo smiselna je uporaba pri sajenju okrasnega cvetja in občasno zalivanje z raztopljenimi briketi (morda dvakrat na mesec. Pozorni moramo biti, da ne pretiravamo!).
Zlasti slednje gnojilo je pametno uporabiti pri sajenju in presajanju grmovnic ter sadnega drevja, ker povečuje koreninski sistem. Da je temu res tako smo ugotovili pri zalivanju. Poraba vode je bila pri rastlinah gnojenih s tem gnojilom veliko večja. Zakaj? Ker so korenine bolj črpale hranilne sokove in vodo, bile so enostavno večje in daljše. Zanimivo pa je, da so bile tudi bolj odporne na sušo.
Seveda se je navadnemu smrtniku težko znajti v raznih reklamnih trikih, ki ne izkazujejo dejanskega stanja in kvalitete gnojila. Veliko pove zgoraj zapisana sestava hranil in nam je lahko osnovno vodilo. Seveda pa je prav, da se tudi sami prepričamo.
MINERALNA GNOJILA:
Mineralna gnojila so doživljala velik porast v zadnjih desetletjih preteklega stoletja. V začetku so bili donosi resnično močno povečani, z večletno uporabo pa se je zemlja močno zakisala, sestava zemlje pa se je zelo spremenila. Naenkrat se je v prsti pojavil presežek fosforja ali kalija, ki je motil presnovo rastlin (tako kot sol v človeški prehrani, ki je koristna do neke mere, nato pa človeku škoduje).
Rešitev tega problema je v uporabi kombinacije gnojenja z organskimi gnojili, kot smo zgoraj zapisali. Seveda uporabimo tisto organsko briketirano gnojilo z najboljšo izkazano sestavo. S tem se poveča izkoristek hranil. Dobimo pa tudi zelo dober pridelek. Pri tem je najbolje uporabiti sadjarsko vrtnarsko gnojilo (NPK 6-18-28+Magnezij+Bor ali 7- 17-27+Magnezij+Bor). Seveda pa v tem primeru dodajamo le polovico količine mineralnega gnojila, ker več ni potrebno razen, če založno gnojimo za več let (kar je pri sajenju sadik modro in pravilno).
Mineralna gnojila so prišla na slab glas zaradi pretirane uporabe, ker človek ni znal ohranjati ravnotežja. Sam zelo rad primerjam to z ješprenjem (ričetom). Ričet brez mesa ni dober, toda preveč mesa naredi jed dolgočasno. Če bi človek znal gnojila, ki so na razpolago, umno uporabljati do navedenih problemov ne bi prihajalo. Sam se držim načela, da je v zemljo potrebno vrniti toliko hranil kot smo jih iz zemlje vzeli s pridelkom. Če tega ne storimo se pri sadnem drevju pojavlja dvoletna izmenična rodnost. Eno leto rodi obilno, drugo leto pa nič. Drevo potrebuje čas, da se korenine razrastejo v nedotaknjeno in neizčrpano zemljo. Tako si omogoči ponoven dostop do več hranil, za kar potrebuje dve leti, da je zopet vse v ravnotežju.
Drug problem predstavljajo mineralna gnojila na podlagi dušika. Ta se kot nitrat izpirajo v podtalnico in jo onesnažujejo, zato z njimi vedno gnojimo po malem in večkrat. Na ta način manj onesnažujemo okolje in povečamo izkoristek. Uporabo dušičnih gnojil lahko zmanjšamo z uporabo organskih mineralnih gnojil, ki se ne izpirajo v podtalnico. Uporabljamo pa tudi posebno gnojilo Strunal, ki s svojimi lastnostmi pozitivnih stranskih učinkov zatira tudi STRUNE! Če je zemlja dovolj vlažna to traja 14 dni potem pa deluje kot klasično dušikovo gnojilo, s to razliko, da se ne izpira v podtalnico. Kar pa je bistveno je to, da njegova oblika ni nitratna. To je še posebej pomembno saj zagotavlja delovanje dalj časa. Zelo pomembno je da natančno upoštevamo navodila. Karence to gnojilo nima, razen za čas reakcije (14 dni), nato popolnoma izgine. Sodobne tehnologije in spoznanja so na trg prinesla tudi nove produkte. Oplaščena gnojila. Ta se počasi sproščajo. Odvisno je zlasti od zunanjih temperatur, saj ovojnice zrn gnojila prepuščajo in sproščajo s porastom dnevnih temperatur, kar je v vročini lahko tudi preveč!
Zadnji hit pa so seveda gnojila, ki delujejo kot akumulatorji. Torej zadržujejo hranila v sebi in jih oddajajo, ko jih rastline potrebujejo. Oddajajo jih samo toliko kot jih rastlina potrebuje. Ko se ta hranila izčrpajo ta akumulator ostane v zemlji in čaka na sprejem novih hranil, ki jih vržemo na površje zemlje. Ta jih ulovi, shrani in ponovn oddaja. Proces se neprekinjeno ohranja. Ta gnojila nosijo poseben znak za počasno sproščanje. Zasledil sem ga na nekaterih gnojilih za okrasno grmičevje in okrasne rastline.
Za uspeh je potrebno ravnotežje v naravi. Tega moramo kot kmetovalci ohranjati in skrbeti za ravnovesje! Lahko seveda uporabljamo vse navedeno, toda vedeti moramo kaj počnemo. Uporablajmo preprosto kmečko pamet in ne nasedajmo reklamnim trikom. Prav pa je, da preizkušamo in se odločamo za najboljše.
Franc Grošelj
Commentaires