top of page

ASIMINA TRILOBA, to čudežno drevo!

Writer's picture: Franc GrošeljFranc Grošelj

Updated: Oct 14, 2022

ČLANEK JE BIL OBJAVLJEN V REVIJI VZAJEMNOST. Objava tukaj le kot del arhiva.


Članek "ASIMINA TRILOBA, to čudežno drevo!" je bil objavljen v reviji Vzajemnost že leta 2013. Napisal ga je naš oče, ki je dober poznavalec sadjarstva, vinogradništva, kemije, agronomije itd. Sedaj pa smo ga pripravili tudi za našo spletno stran. Želimo vam veselo branje!



Drevo Asimine - Pawpaw

Pričela se bo doba spomladanskega presajanja in sajenja novih sadnih sadik. Včasih nas razveseli tudi, če posadimo kaj novega. Dajem pobudo za edino pravo južno sadje, ki uspeva pri nas, to je ASIMINA.


Cvet asimine

Zdravilna sadna kultura, ki daje do 450g težke sadeže prijetnega polnega okusa, umeščenega med ananas, mango, banano. Uspeva do -25°C na kislih tleh med 5,5 do 6,5 Ph. Torej praktično v vrtni zemlji, kjer uspevajo tudi jabolka. Ne mara mokrih močvirnih tal, temveč odcedno zemljišče.


Cvet drevesa asimine

Plod asimine

Meso in cvet sta prav vabljiva, okusna in hranljiva, pridobljena brez škropljenja.

Notranjost sadeža

Vzgoja

Je prva štiri leta zahtevnejša vendar ne pretežka, vredno se je potruditi. Ko pa se dodobra ukorenini problemov ni več. Obrezovanje ni potrebno, temveč samo redčenje, prav tako pa lahko izpustimo škropljenje.Zelo pomembno je, da v času razvoja v prvih letih, rastlini ne manjka vode.


Sadež je zelo hranilen z veliko vsebnostjo antioksidantov. Vsebuje tudi tri protirakave substance. Veliko izkušenj o vzgoji do sedaj ni bilo pri nas, razen nekaj ljubiteljskih. Danes imamo pri nas na kmetiji Grošelj v Sloveniji enega večjih nasadov te kulture v Evropi. Na njem si nabiramo izkušnje prav s ciljem posredovati znanje drugim. Sami smo namreč pri nakupu sadik imeli kar nekaj težav. Po napornem in dolgotrajnem iskanju, smo našli pravo pot in sad tega dela je posajenih 1400 sadik, kar predstavlja pravo bazo izkušenj pridobljenih prav v namen, pomagati in svetovati tistim, ki se za to odločijo. Asimina predstavlja eno izmed prihodnjih perspektiv sadjarstva, vendar pri tem posameznik nič ne pomeni zaradi potreb, skupnih pristopih vzgoje in racionalizacije. Za enostaven pregled in pomoč smo pripravili delo po korakih.



KORAKI VZGOJE:


1. Nabava sadik

Predstavlja kar zahteven korak. Zaradi modernosti, ker vsi ponujajo sadike, ne da bi znali ljudem svetovati, pa tudi cene so zasoljene, pogosto tudi od 30 do 50 €/sadiko. Zato se pred nabavo seznanite s kulturo, katero sorto želite in koliko, ter kako boste sadili.


Ta korak smo za vas poenostavili v sodelovanju s podjetjem Agrolit d.o.o., kjer je sedaj možno nabaviti KVALITETNE sadike po ugodni ceni na zelo enostaven način! Sorte Prima in Sunflower!


V register sadilnega materiala smo vpisali 8 sort: Prima, Sunflower, Overless, Mango, Ithaka, Bell, Mary, Taylor. obstaja pa jih še več. Pomembno je vedenje, da čebele nerade letajo na cvet asimine, ker le-te vsebujejo asimicin, ki varuje drevo pred škodljivci. Zato škropljenje ni potrebno. Žal pa je večina sort samoneoplodnih in jih oprašujejo: veter, insekti ali pa mi sami s čopičem tako, da cvetni prah iz moškega cveta nanesemo na ženski cvet. Obstojita pa dve samooplodni sorti to sta Sunflower in Prima 1250. Ti dve se sami oprašujeta. Za boljše in sigurno opraševanje svetujemo sajenje dveh sadik hkrati, po možnosti 3 do 4 m narazen. Za začetek in pridobivanje znanja sta omenjeni sorti najprimernejši. Ko pa si pridobimo več izkušenj lahko sežemo tudi po neoplodnih sortah. Prve plodove lahko pričakujemo v tretjem letu starosti po cepljenju. Zavedati pa se moramo, da je presajanje hud šok za rastlino in pri tem izgubimo eno leto.


Foto: Vida Grošelj
Plodovi asimine

2. Sajenje:

Običajno so sadike vložene v plastične ovitke s premerom cca. 12–15 cm. PVC folijo previdno vzdolžno prerežemo in spodaj do sredine. Pazimo, da ne poškodujemo koreninskega sistema. Še posebej bodimo pozorni na srčno korenino. To je korenina, ki raste navpično. V kolikor jo polomimo ali odrežemo bomo težko uspeli. Najbolje je, da to počnemo na mestu kjer imamo že izkopano sadilno jamo. Pazimo, da zemlje, ki se nahaja v plastičnem ovitku ne zavržemo in jo v slučaju odkrušenja položimo v sadilno jamo. Zakaj? Zavedati se moramo, da je asimina kultura drugih krajev in so tudi mikroorganizmi morda nekoliko drugačni. Zemlja, ki se nahaja ob koreninskem sistemu nekako cepi našo zemljo, kar pa je sprejemljivo tudi za sadike.


Velikost sadilne jame je odvisna od vrste zemlje: V težkih glinenih tleh sem vso zemljo zamenjal z mešanico nevtralne šote in vrtne (njivske) zemlje, zato so bile potrebne jame s premerom 80 cm in globine 50 cm. Tako smo dobili zračno in rahlo prst. V kolikor je zemlja dobra in rahla pa je jama lahko le cca. 30 cm premera in 30 cm globoko. V njo nasujemo Bioorganik (briketirano gnojilo prav te vrste), ker vsebuje naravne komponente za razvoj koreninskega sistema in rast, dodamo 2 cm zemlje nato položimo sadiko skupaj z zemljo iz omota, ki se drži koreninskega sistema in jamo zasujemo z mešanico Bioorganika in zemlje. Po obodu jame naj bo izdatno dodan Bioorganik. Višina sadike je določena že z zemljo v koreninskem sistemu. Ne sadimo globlje in ne sadimo previsoko. Pri plitvem sajenju obstoji resna nevarnost poškodb koreninskega sistema zaradi sonca, pri globljem sajenju pa se lahko zgodi, da bo iz cepljenega dela zopet zrasel divjak. Po opravljenem delu sadiko izdatno zalijmo z raztopino Bioorganika in postane vode. (3 pesti na 10 l vode). Vedeti moramo, da je asiminin les zelo krhek. Posledično se dogajajo lomi sadik. Temu se izognemo s postavitvijo opornega količka ob katerega navskrižno privežemo steblo sadike. Navzkrižno privezovanje je potrebno zaradi normalnega širjenja stebla, ki se tako ne bo zažrlo v vezivni material. Sadimo lahko v kateremkoli letnem času razen pozimi. Pomembno je le, da imamo sadike v kontejnerjih/ovitkih. Zemlja, ki se nahaja okoli sadike omogoči dober prijem.


3. zalivanje:

Pazimo, da sadika ne trpi žeje. Zalivamo po potrebi, vendar ne vsak dan temveč izdatno 1x na teden. S tem prisilimo koreninski sistem, da se razvija v globino, ker išče vodo. V kolikor bi zalivali malo, vsaki dan, bi bila zemlja vlažna samo na površini, posledično bi dobili plitev koreninski sistem in sadiko neodporno na sušo.


4. Senčenje:

Prva dve do tri leta je potrebno sadiko senčiti čez poletno vročino, da se sadika dobro ukorenini in sonce ne požge listov, ki so izredno veliki (skoraj 50% večji kot pri kostanju). V kolikor smo sadili v senci večjih dreves ali grmovja senčenje ni potrebno. Če smo delo dobro opravili bo sadika že prvo leto zrasla do 30 cm. V nasprotnem primeru manj.


5. Težave in anomalije

Le-te se lahko pojavijo v prvem in drugem letu po sajenju: Prevroče sonce ožge liste in ti odpadejo. To ni nič hudega, saj bodo pognali novi listi. Le zalivajmo in senčimo. V primeru, da v sredini poletja listi porjavijo je zopet krivda v slabem senčenju in močnem soncu. Zgodi se, da se vrh odlomi nekaj cm nad cepljenim mestom. Nič hudega, pognali bodo novi poganjki v treh do petih tednih. Pazimo, da sadike ne trpijo suše. Seveda polomljene sadike zalivamo pol manj. Potrudimo se in uspeh ne bo izostal. S takim načinom dela so se mi prijele vse sadike. Posajenih je bilo 1400 kom.


6. Plodovi:

Dozorevajo postopoma cel mesec. Nekatere sorte od konca avgusta dalje, druge sorte pa šele konec oktobra. Plodovi so dobri, ko so mehki na otip in pričnejo spreminjati barvo na rjavo, takrat jih trgamo ali pustimo, da sami padajo na tla. Jemo jih tako, da sadež prerežemo na pol, odstranimo pečke in jemo z žlico. Prezreli plodovi izgubijo okus in niso več tako okusni. Pojesti jih moramo v 3 do 5 dneh, če jih hranimo v hladilniku pa do cca. 15 dni. Prezgodaj obrani plodovi prav tako niso tako okusni. Sadeže lahko predelamo v sok, vino, žganje, marmelado, zamrznjene kaše itd. Iz listov in vršičkov sem izdelal naravni insekticid, ki je uničil prvi stadij ličink koloradskega hrošča. Enak poizkus je bil izveden z istim izvlečkom tudi na Biootehnični fakulteti z enakim rezultatom. Razvoj po tej plati se nadaljuje. Lupina ni užitna, prav tako ne pečke. Indijanci so iz njih izdelovali bljuvalo in tonik za odstranjevanje uši na glavah otrok.


Zavedati se moramo, da je razvoj teh kultur še v povojih, izkušnje pa so tiste, ki bodo narekovale nadaljne delo.


Franc Grošelj


Pri nas bo plodove možno prednaročiti že konec julija. Če želite biti obveščeni o začetku naročil in ostalih novostih, se prijavite na našo mailing listo s klikom na gumb "TUKAJ"


Vsa potrebna gnojila in proizvodi za uspešno rast Asimin so na voljo na spletni strani https://www.vrtnarcek.si/

8.019 ogledov0 komentarjev

Comments


Kmetija Grošelj

telefon: 069 969 499

email: info@kmetijagroselj.si

  • Black Facebook Icon
  • Black Instagram Icon

© 2010 - 2024 Urh Grošelj

razvoj_podeželja_@300x.png
Bureau veritas eko logo.png

BV-SVN-EKO-388/22

bottom of page